Gal 4 | SlvZNZ | STEP | Dobro si zapomnite: Dokler nekdo še ne more uporabiti svoje dediščine, ker ni polnoleten, ni nobene razlike med njim in tistim, ki ničesar ne poseduje, čeprav mu kot dediču že vse pripada.

Galatians 4

Nič več ujetniki postave, temveč Božji otroci

1 Dobro si zapomnite: Dokler nekdo še ne more uporabiti svoje dediščine, ker ni polnoleten, ni nobene razlike med njim in tistim, ki ničesar ne poseduje, čeprav mu kot dediču že vse pripada. 2 Vendar do tistega trenutka, ki ga je določil oče, razpolagajo z njegovim imetjem tisti, ki so za to pooblaščeni. 3 Na enak način smo bili tudi mi sužnji duhov, ki vladajo v vesolju, preden smo duhovno dozoreli. ^{▼▼V izvirniku: Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili nedoletni, smo bili usužnjeni prvinam sveta.} 4 Ko pa je prišel pravi trenutek, čas, ki ga je določil Bog, je on poslal svojega Sina. Kristus se je rodil kot človek in je izpolnil zakon namesto nas. ^{▼▼V izvirniku: Ko pa je bil dopolnjen čas, je odposlal Bog svojega Sina, rojenega iz žene, podvrženega postavi.} 5 Nas, ki smo sužnjevali zakonu, naj bi odkupil, da bi nas potem lahko posvojil in bi bili njegovi sinovi. 6 Ker ste zdaj njegovi sinovi, vam je Bog podaril tudi Svetega Duha, istega Duha, ki ga ima tudi Sin. Tako lahko z vso pravico kličemo Boga: “Dragi Oče.” ^{▼▼V izvirniku: Ker ste pa sinovi, je odposlal Bog Duha svojega Sina v vaša srca, ki kliče: Aba, Oče!} 7 Več niste ujetniki zakona, ampak Božji otroci. Kot Božji otroci pa ste tudi dediči, ki jim pripada vse, kar je Bog obljubil.

Pavel je v skrbeh za Galate

8 Ko še nič niste poznali Boga, ste bili sužnji tistim, ki po naravi niso bogovi. 9 Kako se le morete zdaj, ko ste spoznali Boga (ali pravilneje, zdaj, ko Bog pozna vas), spet hočete vrniti in znova sužnjevati vsem tem začetnim predpisom, ki ste jim nekdaj sužnjevali? 10 Božjo naklonjenost si poskušate pridobiti s tem, da delate ali pa ne delate določenih stvari ob določenih dnevih, mesecih in praznikih in ob nekaterih drugih priložnostih. 11 V skrbeh sem za vas. Bojim se, da je bilo vse moje trdo delo zastonj.

12 Dragi bratje, prosim vas, bodite takšni, kot sem jaz. Saj sem tudi jaz takšen, kot ste vi. Niste mi storili krivice. 13 Gotovo se spominjate mojega prvega prihoda k vam, ko sem zaradi bolezni dobil priložnost, da vam oznanim radostno novico o Kristusu. 14 Čeprav vam ni bilo lahko prenašati moje bolezni, me niste niti prezirali niti zavrgli. Nasprotno, sprejeli ste me kot Božjega angela, da, kot Jezusa Kristusa samega. 15 Kako srečni in hvaležni ste bili takrat! Vse ste bili pripravljeni storiti zame! Prepričan sem, da bi mi bili pripravljeni dati svoje oči, če bi bilo to mogoče. 16 Zakaj pa vidite zdaj v meni svojega sovražnika? Morda zato, ker vam govorim resnico?

17 Ali pa so temu vzrok nekateri ljudje, ki vas poskušajo pridobiti zase. Toda oni nimajo poštenih namenov. Radi bi dosegli, da se odvrnete od mene in postanete vneti zanje. 18 Dobro je, da ste vneti, posebej še, če je namen pravi in da ste takšni vedno, ne le tedaj, ko sem jaz pri vas. 19 Dragi otroci, ali bom spet moral prestajati vse težave, ki so neizogibne, dokler ne boste dorasli v zrele kristjane, v katerih živi Kristus v vsej polnosti? 20 Želim si, da bi mogel biti zdaj pri vas, da bi laže izbral prave besede! Odkrito rečeno, prav ne vem, kaj naj storim z vami!

Abrahamova dva sinova

21 Vi torej hočete živeti po zakonu. Ali sploh veste, kaj v zakonu piše? 22 Tam piše, da je Abraham imel dva sina: enega mu je rodila sužnja Hagara, drugega pa njegova žena Sara, ki je bila rojena kot svobodna. 23 Sužnja mu je rodila sina, ker je Abraham po dolgem čakanju končno hotel imeti potomca. Njegova žena Sara, ki je bila svobodna, pa je rodila sina, ker je tako Bog obljubil. ^{▼▼V izvirniku: Kateri je bil od sužnje, se je narodil po mesu, a kateri od svobodne, po obljubi.}

24 Na primeru teh dveh žena nam Bog želi pokazati, kako različni sta dve zavezi, ki ju je Bog sklenil z ljudmi. Prva zaveza je z gore Sinaj in njeni otroci so sužnji tako kot Hagarini. 25 Hagara je kot gora Sinaj v Arabiji, kjer je bil dan zakon in kot Jeruzalem, ki je suženj pisanemu zakonu. 26 Druga žena, katere potomci smo mi, je svobodna. Naše mesto je nebeški Jeruzalem in Bog je sklenil z nami novo zavezo po Jezusu Kristusu. 27 O tem govori že prerok Izaija:

“Veseli se, nerodovitna,
vzklikaj od radosti, ti,
ki nikoli nisi rodila otrok,
kajti dal ti bom mnogo otrok –
več bo otrok žene, ki je sama,
kot tiste, ki ima moža.” ^{▼▼Izaija 54,1.}
28 Vi in jaz, dragi bratje, smo izmed teh otrok, ki jih je Bog obljubil Abrahamu, prav tako kot je bil Izak. 29 Zato pa nas, ki smo rojeni po Duhu, preganjajo tisti, ki hočejo da izpolnjujemo judovske zakone, prav tako kot je Izmael, sin sužnje, preganjal Izaka, otroka obljube. 30 V pismu pa beremo:

“Izženi sužnjo in njenega sina;
sin sužnje namreč ne bo delil očetovega imetja
s sinom svobodne žene.”
31 Dragi bratje, ker nismo otroci sužnje, nismo dolžni izpolnjevati judovskih zakonov. Mi smo otroci svobodne in Bog nas je sprejel na temelju naše vere.